Dolgoročna obrestna mera po konvergenčnem kriteriju
Za prikaz tabele izberite vrednosti, ki jih želite prikazati, in želeni način prikaza. Navodilo za označevanje izbora

Za dimenzije, označene z Select at least one value, morate izbrati najmanj eno vrednost v vsakem oknu!

Datum Select at least one value

Št. vrednosti 272 od tega izbranih

Išči

Frekvenca Select at least one value

Št. vrednosti 2 od tega izbranih

Išči

Postavke Select at least one value

Št. vrednosti 1 od tega izbranih

Išči


Število izbranih podatkovnih polj je:(največje dovoljeno število izbranih podatkovnih polj je 100.000)

Prikaz na zaslonu je omejen na največ 5.000 vrstic in 200 stolpcev.


Število izbranih podatkovnih polj je večje od največjega dovoljenega, tj. 100.000
Kontakt in informacije

Informacije

Enota
% p.a.
Kontaktna oseba
Franc Otoničar
tel: (01) 4719407
e-mail: franc.otonicar@bsi.si

namestnica
Vesna Nuždić
tel: (01) 4719310
e-mail: vesna.nuzdic@bsi.si
Opombe

Opombe

Statistični podatki o dolgoročnih obrestnih merah se nanašajo na povprečne mesečne obrestne mere za dolgoročne državne obveznice, ki jih je izdala država in so podane v odstotkih na leto.
Osnova za izračun harmonizirane dolgoročne obrestne mere po konvergenčnem kriteriju (LTIR - long-term interest rates) je poročanje podatkov o višini obrestne mere za spremljanje izpolnjevanja konvergenčnega kriterija, ki je določen v 4. členu Protokola št. 21 o konvergenčnih merilih iz člena 121 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Ta člen določa, da višina povprečne nominalne dolgoročne obrestne mere v državi članici, ki hoče prevzeti evro, v obdobju vsaj enega leta pred pregledom izpolnjevanja kriterija, ne presega za več kot 2 odstotni točki višino podobne obrestne mere izračunane iz podatkov največ treh najuspešnejših držav članic. Obrestna mera se izračuna iz podatkov o obrestnih merah dolgoročnih državnih obveznic ali primerljivih vrednostnih papirjev, ob upoštevanju razlik v nacionalnih definicijah vrednostnih papirjev. Podatki se izračunavajo tudi po prevzemu evra.
Pogoji za izbor primernega vrednostnega papirja za izračun dolgoročne obrestne mere za namen ocenjevanja izpolnjevanja Maastrichtskega kriterija: državni vrednostni papir mora biti izdan v nacionalni valuti, preostala zapadlost mora biti čim bližje 10 let, dobra likvidnost vrednostnega papirja, ni neposrednega vpliva kupona, bruto davek, upošteva se donosnost do dospetja (ISMA formulo 6.3) in v primeru, ko se uporablja košarica vrednostnih papirjev se za izračun skupne obrestne mere uporablja navadno aritmetično povprečje.
Evropska centralna banka in Evropska komisija sta skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami pristopnih držav sodelovali v opredelitvi reprezentativnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki bi jih bilo mogoče uporabljati za določanje dolgoročnih nominalnih obrestnih mer, po potrebi pa tudi drugih (alternativnih) indikatorjev dolgoročnih obrestnih mer za primer, da ni ustreznih državnih obveznic.
Podatki do vključno decembra 2006 se nanašajo na donose do dospetja reprezentativne desetletne državne obveznice, izdane v tolarjih in z nominalno obrestno mero. Od 1.1.2007 so prikazani donosi do dospetja desetletnih državnih obveznic izdanih v evrih z nominalno obrestno mero.
Donosi do vključno septembra 2003 predstavljajo donose na primarnem trgu, zatem pa donose na sekundarnem trgu.