Na vrh
The 3 steps are Choose table, Choose variable and Show result. You are currently at Izberi podatke

[Arhiv] Povprečne deklarirane obrestne mere bank (devizna klavzula) - stare serije do 31.12.2006

Izberite spremenljivke

Franc Otoničar
Različne enote
Now you have come to the page, Choose variable. This page give you the oportunity to select which variables and values you want to display in your result of the table. A variable is a property of a statistical unit. The page is divided into several boxes, one for each variable, where you can select values by click to highlight one or more values. It always starts with the statistics variable which is the main value counted in the table.
Obvezno
Field for searching for a specific value in the list box. This is examples of values you can search for.31.12.1991 , 31.01.1992 , 29.02.1992 ,

Izbranih: 0 od 181

Obvezno

Izbranih: 0 od 2

Obvezno
Field for searching for a specific value in the list box. This is examples of values you can search for.1.01.2.1.1.1 povp OM za posojila za tekoče poslovanje D realni podatki realno , 1.01.2.1.1.4 razmik OM za posojila za tekoče poslovanje D realni podatki realno , 1.01.2.1.2.1 povp OM za posojila za tekoče poslovanje D realni podatki nominalno ,

Izbranih: 0 od 25

Število izbranih podatkovnih polj je:
(največje dovoljeno število izbranih podatkovnih polj je 100.000)

Prikaz na zaslonu je omejen na največ 5.000 vrstic in 100 stolpcev.

Število izbranih podatkovnih polj je večje od največjega dovoljenega, tj. 100.000

Opombe:

Tabela 2.3.2.: Povprečne deklarirane obrestne mere bank
(podrobna metodologija je prikazana na strani Finančni podatki: Metodologije statističnih časovnih vrst) Povprečne obrestne mere (r in r(D)) so izračunane na podlagi poročil bank o najnižjih in najvišjih deklariranih
obrestnih merah. Povprečne obrestne mere so ponderirana aritmetična sredina sporočenih obrestnih mer.
Ponderji so stanja izbranih postavk aktive in pasive bilance bank konec meseca.
Obrestni razpon nam pove, za koliko odstotnih točk se povprečna minimalna (rmin) in povprečna maksimalna
obrestna mera (rmax) razlikujeta od povprečne obrestne mere (r ali r(D)). rmin in rmax v tabeli nista izrecno
podani, lahko pa ju izračunamo: rmin=r-razpon; rmax=r+razpon. Povprečna minimalna in povprečna maksimalna
obrestna mera sta ponderirani aritmetični sredini sporočenih minimalnih in maksimalnih obrestnih mer.
Podatki za zadnji mesec se vedno obravnavajo kot začasni, čeprav to ni posebej označeno; v naslednjem
mesečnem poročilu se podatki popravijo na dejansko stanje. Podatki na letni ravni so navadna aritmetična
sredina mesečnih podatkov. Nominalna obrestna mera (n) je skupna letna obrestna mera.
S septembrom 1995 je bila ukinjena revalorizacija obrestnih mer za vloge na vpogled, za hranilne vloge, za
vezane vloge do 30 dni in za medbančna posojila za likvidnost; z julijem 2002 pa tudi revalorizacija obrestnih
mer za vse aktivne in pasivne posle z rokom dospelosti do 1 leta. Povprečna obrestna mera (n) in obrestni
razpon sta tako izražena v nominalnih obrestnih merah.
Opomba 1: S 1.julijem 2002 je stopil v veljavo 4.člen 'Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o
predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri', ki prepoveduje uporabo temeljne
obrestne mere za denarne obveznosti in terjatve izražene v domačem denarju z rokom dospelosti do 1
leta. Istočasno je večina bank zraven temeljne obrestne mere prenehala uporabljati tudi devizno klavzulo
za kratkoročne posle, zato se je število bank poročevalk zmanjšalo, kar je povzročilo opazen prelom serij
v juliju 2002.