[Arhiv] Povprečne deklarirane obrestne mere bank (devizna klavzula) - stare serije do 31.12.2006
Za prikaz tabele izberite vrednosti, ki jih želite prikazati, in želeni način prikaza. Navodilo za označevanje izbora

Za dimenzije, označene z Select at least one value, morate izbrati najmanj eno vrednost v vsakem oknu!

Datum Select at least one value

Št. vrednosti 181 od tega izbranih

Išči

Frekvenca Select at least one value

Št. vrednosti 2 od tega izbranih

Išči

Postavke Select at least one value

Št. vrednosti 25 od tega izbranih

Išči


Število izbranih podatkovnih polj je:(največje dovoljeno število izbranih podatkovnih polj je 100.000)

Prikaz na zaslonu je omejen na največ 5.000 vrstic in 200 stolpcev.


Število izbranih podatkovnih polj je večje od največjega dovoljenega, tj. 100.000
Kontakt in informacije

Informacije

Enota
Različne enote
Kontaktna oseba
Franc Otoničar
e-mail: franc.otonicar@bsi.si
Opombe

Opombe

Tabela 2.3.2.: Povprečne deklarirane obrestne mere bank
(podrobna metodologija je prikazana na strani Finančni podatki: Metodologije statističnih časovnih vrst)
Povprečne obrestne mere (r in r(D)) so izračunane na podlagi poročil bank o najnižjih in najvišjih deklariranih
obrestnih merah. Povprečne obrestne mere so ponderirana aritmetična sredina sporočenih obrestnih mer.
Ponderji so stanja izbranih postavk aktive in pasive bilance bank konec meseca.
Obrestni razpon nam pove, za koliko odstotnih točk se povprečna minimalna (rmin) in povprečna maksimalna
obrestna mera (rmax) razlikujeta od povprečne obrestne mere (r ali r(D)). rmin in rmax v tabeli nista izrecno
podani, lahko pa ju izračunamo: rmin=r-razpon; rmax=r+razpon. Povprečna minimalna in povprečna maksimalna
obrestna mera sta ponderirani aritmetični sredini sporočenih minimalnih in maksimalnih obrestnih mer.
Podatki za zadnji mesec se vedno obravnavajo kot začasni, čeprav to ni posebej označeno; v naslednjem
mesečnem poročilu se podatki popravijo na dejansko stanje. Podatki na letni ravni so navadna aritmetična
sredina mesečnih podatkov.
Nominalna obrestna mera (n) je skupna letna obrestna mera.
S septembrom 1995 je bila ukinjena revalorizacija obrestnih mer za vloge na vpogled, za hranilne vloge, za
vezane vloge do 30 dni in za medbančna posojila za likvidnost; z julijem 2002 pa tudi revalorizacija obrestnih
mer za vse aktivne in pasivne posle z rokom dospelosti do 1 leta. Povprečna obrestna mera (n) in obrestni
razpon sta tako izražena v nominalnih obrestnih merah.
Opomba 1: S 1.julijem 2002 je stopil v veljavo 4.člen 'Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o
predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri', ki prepoveduje uporabo temeljne
obrestne mere za denarne obveznosti in terjatve izražene v domačem denarju z rokom dospelosti do 1
leta. Istočasno je večina bank zraven temeljne obrestne mere prenehala uporabljati tudi devizno klavzulo
za kratkoročne posle, zato se je število bank poročevalk zmanjšalo, kar je povzročilo opazen prelom serij
v juliju 2002.